umetnost « katka, dnevno.

Sinoči sem se udeležila otvoritve instalacije ob 25-ti obletnici homo-gibanja v Sloveniji – Kje so naše kosti? Njen kustos, Brane Mozetič, je v vabilu zapisal takole:

Otvoritveni nagovor Braneta Mozetiča

Jeseni 1987 naj bi se v Ljubljani odvijal četrti Magnus festival s predstavitvijo nizozemske homo produkcije, toda kot vemo, je bilo predvajanje nizozemskih filmov odpovedano. Šele nekaj let kasneje je bilo ugotovljeno, da je skriti del celotnega projekta le potekal in to v obliki raziskovalne ekipe, ki je šla po poteh znanega flamskega arheologa iz 17. stoletja, Hansa van de Gloederja. Ta je namreč v svojih zapisih omenjal pojav tesnih vezi med moškimi pri južnih Slovanih, zlasti v odročnih predelih pod Alpami, med plemeni, ki jih še ni doseglo pokristjanjevanje. Trije flamski raziskovalci so tako jeseni 1987 preiskovali dele v polhograjskem hribovju, zlasti par podzemnih jam, in v eni od njih so odkrili ostanke že precej opustošenega grobišča. Položitev grobišča v jamo je bila že sama po sebi nenavadna, še bolj presenetljiva pa je bila ugotovitev, da so odkrili kostne ostanke le dveh oseb in to moškega spola. Nadaljna analiza v Rotterdamu je pokazala, da je šlo za moška srednje rasti, stara okoli trideset let, ki nista bila v sorodstvenem razmerju, niti nista bila bojevnika. Skupno počivališče, ki so ga datirali v konec 8. stoletja, lega teles in nekaj najdenih predmetov so strokovnjake napeljali na misel, da je šlo za obredno smrt – in to dveh ljubimcev [...] (Več TU)

Moram reči, da škoda, kdor je tole zamudil. Bilo je super. :)