Lahko; zato je dobro, da otroka skozi nekaj tednov zaplodi – in se torej ljubi z bodočo mamico – več “kvalitetnih” moških. Jup; tako reči zgledajo na nekaterih drugih koncih tega sveta.
Fantastična vprašanja in še bolj fantastični odgovori. Katolibani bodo znoreli, ko dobijo to knjigo v roke. Definitivno najboljša in najbolj oči odpirajoča knjiga, kar sem jih prebrala v zadnjem času. Paleo rulz! :)
Ravno v času, ko sem začela eksperimentirati s prehranjevanjem po Zoni, ki je začela do temeljev spremeninjati moj pogled na zdravo prehrano, je moja takrat nadrejena v roke dobila The China Study. Študija mi do tiste točke ni bila znana, sem pa takoj zvedela, da govori o tem, kako nezdrava da je hrana živalskega izvora – in kako je treba uživati čim več rastlinske hrane. Zveni kot neke vrste veganska biblija s kao znanstvenim pristopom, ne? Nadrejena, ki je knjigo slučajno odkrila, je bila navdušena, saj je študija preko bojda znanstvenih faktov potrjevala njen tipični jedilnik (ne poznam sicer več zgodb v realu, ampak bojda je tipično tudi to, da veliko veganov občasno ne zdrži in poseže tudi po živalski hrani, bogokletnih mesnih in ribjih izdelkih; no – prepričala sem se, da so najbolj bojevito razpoloženi lahko istočasno tudi najbolj dovzetni za občasno (samo)prevaro, ob tem pa ne zmorejo niti kančka priznanja v tej smeri; tista pica s šunko se, preprosto, ni zgodila). Ker pa je v mojem (takrat vegetarijanskem) jedilniku takrat nehala kraljevati polnozrnatost oziroma zrnatost nasploh – jedla sem vedno več skute in jajc – je nadrejena menila, da je The China Study zame nujno branje, ki mi bo pokazalo pravo pot. Oh, razsvetlitev! Smešno; četudi sem rekla, da me ne zanima, je knjiga po nekaj dneh pristala na moji delovni mizi. Komaj sem verjela. Nekoga je očitno zelo skrbelo za moje zdravje, heh. Sicer sem mnenja, da meji na versko blaznost, da ljudje zagovarjajo veganstvo in ob tem ne vidijo, kakšno sfukano zdravje si s tem marljivo pridelujejo, ampak eto. Kaj čmo. Njihov lajf. Knjigo sem seveda še enkrat zavrnila in te študije nisem nikoli prebrala (resnici na ljubo: niti znanja za kritično branje — niti časa, pravzaprav, da bi se s tem sploh ukvarjala), zato pa me toliko bolj razveseli takšenle post (ki sem ga odkrila preko tega vira).
Lierre Keith in njena fantastična knjiga The Vegetarian Myth : Food, Justice and Sustainability sta bili povod, da sem potem naročila in šla brati Stephena B. Harroda. Stephena sem pred nekaj tedni kontaktirala s prošnjo za zeliščarski recept, s katerim bi se lotila svoje kožne alergije (na neke trave), ki se je iz nule pojavila pred trinajstimi leti in ki ji vsakoletno samozastrupljanje z dozami claritinov in flonidanov ni ravno prišlo do živega. Skuhala sem si zvarek in alergija se je po nekaj dnevih začela umikati – dosti lepše, kot prej z “zdravili”. Bojda lahko traja nekaj let, da se popolnoma umakne – če se bo – a vendar, vedeti, da sem si z zvarkom z domačega štedilnika pomagala hitrejše in lepše, kot s tabletkami neznane vsebine… dober občutek.
Lierre je v knjigi omenila še drugo obvezno branje, Derricka Jensena in njegovo Endgame. Ta dvojni špeh je k meni priromal v začetku tedna (tenkju sis!) in lahko rečem, da je še en noro dober zadetek v polno. Če bi bila pisateljica, bi rezonirala in pisala na podoben način kot Derrick. Knjiga je fantastična; berljiva in vznemirljiva. Tukaj so premise, na katerih Derrick gradi svoje delo. Tukaj pa je video posnetek nekega Derrickovega predavanja, z vsebino, ki jo je najti tudi v knjigi. Skozi branje mi postajajo jasne tudi določene reči iz moje lastne, ne tako davne preteklosti. Tale špeh mi je, evo, tako hitro prirastel k srcu, da bom raje vzela večjo torbo za na plažo, kot iskala kakšno bolj žepno poletno branje!
Lierre Keith, The Vegetarian Myth : Food, Justice, and Sustainability
Soy has been heralded as a panacea for everything from hot flashes to world hunger.
Soy started out as a legume that was rotated with other annual crops throughout Asia. Because it can fix nitrogen, soy was used as a green manure. The Chinese characters for barley, millet, rice, and wheat are pictures of the grains, because it’s the edible parts that matter. The character for soy shows the roots, because it was grown as a cover crop, not a food. Soy contains so many anti-nutrients that it isn’t edible for humans without a lot of processing, substantially more than other seeds.
Except in areas of famine,” writes soy expert Kaayla Davis, “tofu was served as a condiment, consumed in small amounts, usually in fish broth, not as a main course.” The Chinese ate soy as a protein source only when they were starving — when they also ate their children.
Soy is also a known goitrogen. Researchers have known since the 1930s that soy can suppress and permanently damage your thyroid if you eat enough of it.
In a study done on healthy Japanese adults, thirty grams of soy for thirty days was enough to provoke thyroid disruptions. Thirty grams of soy was a snack when I was a vegan. And infants on soy formula are getting more than that.
Those who ate tofu at least twice a week had “accelerated brain aging, diminished cognitive ability, and were more than twice as likely to be clinically diagnosed with Alzheimer’s disease.”
What happens to babies fed soy formula? First, soy formula provides 38 mg of isoflavones a day. That’s a hormone load equivalent to that of three to five birth control pills each and every day.
But the Left is not taking this up. The only time these statistics are mentioned is when the culprits named are PCBs and a chemical company. Progressives are not looking at soy as a danger, a perpetrator stealing the childhoods of the vulnerable. They need soy to be a part of the solution, an integral piece of the Eco-Kingdom Come.
***
According to a vegetarian bumper sticker, “There’s no such thing as Mad Tofu Disease.” You might want to rethink that — that’s if you’ve got enough brain left to do the thinking.
citati se nahajajo med pp. 211 – 223
Morala sem se strinjati s prebranim: v naši kulturi se res šteje kot vrednota to, da malo spiš in malo ješ. Lights Out : Sleep, Sugar, and Survival pa pokaže, da je tako opredeljena vrednota bolna do kraja. Premalo spanca in spanec v bližini vira svetlobe (digitalne ure, anyone?) namreč opredeli barvo lakote in ta lakota je lakota po (zgoščenih) o-hidratih. Prihod elektrike v domove, porast porabe sladkorja in epidemične razsežnosti t.i. „civilizacijskih“ bolezni se nekako časovno pokrijejo.
O-hidrati so bili, zgodovinsko gledano, vse do neolitske revolucije človeku na voljo pretežno le v času dolgih in toplih dni. S tem, da svojo prehrano utemeljimo na njih (tako nam zapoveduje „stara“ prehranska piramida) in s tem, da smo kronično neprespani, svojemu telesu vsiljujemo nenaravni modus „večnega poletja“. Rezultat? Debelost, depresije, shizofrenija, bolezni srca in ožilja, sladkorne, Alzheimer, razfučkano ravnovesje hormonov, rak.
Nasvet: naredi črno temo v svoji spalnici tam po somraku in svojo prehrano utemelji na beljakovinah, maščobah in zelenjavno-sadnih virih OH. Spi toliko, kot rabiš in jej toliko, kot rabiš.
Kaj meniš?
Ok, temule bi lahko rekla “branja” le pogojno, kajti šlo je zgolj za naključno popestritev jutranjih opravil. Ampak nekaj pa me je fasciniralo: to nesramno, direktno in brezpogojno vsiljevanje psevdo-fakta, da ne glede na ves denar, ki si ga že zmetala v kozmetične pripomočke – še vedno nisi niti približno zapravila zadosti. Če želiš, torej, biti lepa in sexy, moraš na koristne in manj koristne zvarke kozmetične industrije zapraviti še več, vse potencirati na kvadrat, podvojiti, potrojiti svojo porabo in… kaj potem? Bo opaziti razliko?
Fotka naslovnice, obdelana.Ne vem, če. Kajti knjiga ne omenja pomena hrane in vadbe za lepoto in samozavest. Moja izkušnja pa pravi, da sta hrana in vadba mnogo boljša naložba. Začne se od znotraj.
