wimp.

Oho, razsvetlitev, hvala lepa! Kajti sami mi ni uspelo prepoznati, da nek frizer, ki na eni strani poudarja svoj profesionalizem in posvečanje stranki (kar da vse upravičuje njegovo ceno), nato ob dveh priložnostih vse to potepta zaradi lastnega katastrofičnega time-managementa (in se sam ven vleče s ponujanjem džabe-do-napol-džabe kompromisa, that’s how cheap it can go), ne bo znal odraslo sprejeti pripombe, da se mi takšno ravnanje ne zdi kul in da bi se rada zmenila za upoštevanje standardov, ki jih sam postavlja. Vse kaže, da je bila moja pripomba na robu povzročitve duševnih bolečin, saj se je moral v obrambo svoje integritete razglasiti za svobodnega človeka in mi povedati, da s takšnimi, kot sem jaz, ne misli delati.

Ajoj. Si kar predstavljam, kakšen štof je s tem incidentom dobil za simptomatično resignirane zgodbice puer aeternusa na pragu štiridesetih, ki jih šera med opravljanjem svojega dela.